20-21-DOKAZOVANJE KISLIN IN BAZ Z INDIKATORJEM IZ RDEČEGA ZELJA

Cilj eksperimenta:

Cilj eksperimenta je bil dvojen. V prvem delu sem preizkusil delovanje indikatorja v poznani kisli in bazični raztopini, v drugem pa sem v neznanih raztopinah z indikatorjem določil bazičnost, kislost in nevtralnost.

Seznam laboratorijskega inventarja, pripomočkov in kemikalij:

Za eksperiment potrebujemo:

– INDIKATOR (izvleček iz rdečega zelja);

– KISLINO (ocetna kislina – CH3COOH);

– BAZO (raztopina amonijaka – NH3 (aq));

– ČAŠO;

– DVE KAPALKI;

– DVA KROŽNIKA;

– ŠTIRI EPRUVETE;

-STOJALO ZA EPRUVETE;

-ROKAVICE;

-STEKLENO PALČKO;

-DESTILIRANO VODO;

-LIJ.

Navodila za delo:

1.DEL

Čaše s kislino in bazo jasno označimo. Dna obeh krožnikov napolnimo z indikatorjem. V enega s pomočjo kapalke dodamo kislino, v drugega bazo. Rahlo premešamo s stekleno palčko in opazujemo, kaj se zgodi z indikatorjem in dodanima raztopinama.

2.DEL

V naključnem vrstnem redu v vsako od epruvet nalijemo eno izmed snovi (kislina, baza, destilirana voda). S pomočjo lija v vsako epruveto dodamo nekaj indikatorja in opazujemo dogajanje v epruvetah.

Varnostni ukrepi:

Za poskus potrebujemo le rokavice. Razlog je za kožo razdražljiv in nekoliko agresiven amonijak.

Če imamo možnost, je dobro, da poskus izvajamo na prostem ali dobro v prezračevanem prostoru, saj ima amonijak močan in neprijeten vonj.

Opažanja, interpretacija rezultatov, sklepi:

Indikatorji so vodotopne spojine, ki so v kislem okolju obarvane drugače kot v bazičnem. Iz poskusov vidimo, da se indikator iz izvlečka rdečega zelja ob mešanju z kislino obarva rdečkasto, pri mešanju z bazo pa zeleno. Iz tega lahko sklepamo, da bi se pri ostalih bazičnih ali kislih spojinah prav tako obarval v podobne odtenke.

Zaključek (sklepi) in komentar

Ugotovimo, da lahko izvleček iz rdečega zelja uporabljamo kot indikator, saj vsebuje veliko različnih barvil, imenovanih antociani. Z njim lahko ugotavljamo ali je raztopina kisla ali bazična. Slabost je ta, da točne pH vrednosti s tem indikatorjem ne moremo določiti.

Poskus se mi zdi zelo zanimiv, saj na preprost in zanimiv način preizkušamo pH snovi.

VIRI:

– Mae in Ira Freeman. Kratkočasnice iz kemije. Ljubljana, 1951.

https://eucbeniki.sio.si/kemija8/1228/index1.html;

https://sl.wikipedia.org/wiki/Indikator_pH;

https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/2622.

(Visited 174 times, 1 visits today)
Dostopnost